Spoštovani,

V veliko veselje mi je, da se imam priložnost srečati z vami v času, ko Slovenija že začenja delovati kot polnopravna članica Evropske unije.

Leto 2004 je vsekakor prelomno leto za Slovenijo, Avstrijo in Evropo. Prepričan sem, da se bomo, ko se bomo čez desetletja ozrli nazaj, čudili, kako je bilo mogoče v enem samem letu izvesti toliko prelomnih projektov za Evropo. Uspelo nam je izpeljati največjo, in zgodovinsko najpomembnejšo širitev Evropske unije. In kar je enako pomembno, uspelo nam je sprejeti Ustavo, ki bo dala, v to sem prepričan, nov zagon Evropi in omogočila, da bo tudi razširjena Evropa delovala učinkovito.

Za Slovenijo so vsi ti dosežki krona več kot desetletnih prizadevanj, da se vrnemo v okolje, kamor smo gospodarsko in kulturno vedno sodili. Verjetno sami najboljše veste, da so bili na začetku naše poti v Evropsko unijo pogoji za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo vse prej kot ugodni. Nestabilna makroekonomska situacija, z relativno visoko stopnjo inflacije in nestabilnim deviznim tečajem, neučinkovit in pretirano birokratski državni aparat in kar je najbolj pomembno, relativno zaprt gospodarski prostor, so oteževali gospodarsko aktivnost z obeh strani meje. Proces vključevanja v EU nam je pomagal premagati te ovire in danes lahko z veseljem zatrdimo, da nam je uspelo preoblikovati državo na način, da je le-ta učinkovitejša, podjetjem in državljanom prijaznejša in da omogoča kar se da hiter gospodarski in družbeni razvoj. Slovenija je zato danes drugačna in upam si trditi boljša, kot je bila pred desetimi, petnajstimi leti.

Verjamem, da ste te spremembe opazili tudi na severni strani meje. Mislim, da je zaradi teh sprememb na nek način življenje lažje tudi za vas. Danes predstavlja državna meja precej manjšo prepreko mobilnosti kot jo je včasih. Gospodarsko, družbeno in kulturno sodelovanje se lahko razmahne v polni meri, ne da bi ga ovirali moteči ukrepi države. Podjetja lahko poslujejo brez ovir na trgu, prebivalci lahko lažje prehajajo mejo in nenazadnje, prepričan sem, da se bodo v najkrajšem možnem času tudi delavci iz obeh strani meje lažje zaposlovali v eni ali drugi državi.

Čeprav je obdobje prilagajanja in izpolnjevanja pogojev za članstvo v Uniji dokončno za nami, pa se obseg dela nikakor ne bo zmanjšal. Prevzemanje pravnega reda EU bo tako zamenjalo soustvarjanje pravnega reda. Pogajanja o finančnih pogojih pristopa k EU bodo zamenjala pogajanja o naslednji finančni perspektivi EU. Skratka, iz položaja pasivnega prejemnika odločitev se bomo morali postaviti v položaj aktivnega udeleženca v zakonodajnem postopku EU.

Slovenija si želi biti zanesljivi in konstruktivni partner v Evropski uniji. Zavedamo se, da bomo lahko uresničili naše cilje v Evropski uniji le, če bodo naše želje našim evropskim parterjem vnaprej znane in naše delovanje predvidljivo. Zato je za Slovenijo pomembno, da določi svoje prednostne naloge glede delovanja v Evropski uniji. Prednostne naloge nam bodo notranje v pomoč pri usklajevanju stališč med državnimi organi, drugim državam članicam pa bomo z njimi sporočali, kaj lahko pričakujejo od nas.

Z namenom, da bi jasno določili prioritete Slovenije v Evropski uniji je Vlada RS sprejela gradivi Prioritete Slovenije na področju EU zadev v letu 2004 in Prednostne naloge Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2004. Omenjena dokumenta je 12. maja 2004 v obliki deklaracije sprejel Državni zbor RS.

Dovolite mi torej, da vam na kratko predstavim tiste najpomembnejše prednostne naloge Slovenije pri njenem delovanju v Evropski uniji. V letu 2004 bo za Slovenijo ključnega pomena:

1. Učinkovita vključitev v EU
2. Izvajanje Lizbonske strategije
2. Pogajanja o Naslednji finančni perspektivi EU
3. Politika do Zahodnega Balkana

Med najpomembnejšimi projekti, ki jih mora Slovenija izpeljati za učinkovito vključitev in delovanje v Evropski uniji so vsekakor uspešna vključitev v zakonodajni proces EU, priprave na učinkovito črpanje sredstev EU in uspešna vzpostavitev Schengenske meje. Vendar mi dovolite, da namenim nekaj več besed temi, ki je še posebej aktualna v zadnjih dnevih in ki bo pomembno vplivala na nadaljnji razvoj Slovenije. V mislih imam seveda priprave na prevzem evra in vključitev Slovenije v mehanizem menjalnih tečajev - ERM II, kot prvi korak v tem procesu.

Že v dokumentu o prioritetah Slovenije glede evropskih zadev, ki jih je vlada sprejela aprila smo zapisali, da bo Slovenija vložila prošnjo za tečajno proceduro in vstop v mehanizem menjalnih tečajev kmalu po vstopu v EU. Torej, od takrat sta minila dobra dva meseca in 28. junija je Slovenija že vstopila v mehanizem menjalnih tečajev ERM II. S tem smo tudi storili prvi korak, ki nas bo pripeljal bližje k našemu cilju - uvedbi evra v začetku leta 2007. Mislim, da se je vstop v ERM II zgodil ob pravem času. Makroekonomski položaj v Sloveniji je relativno ugoden, saj že zdaj izpolnjujemo Maastrichtske kriterije glede proračunskega primanjkljaja in javnega dolga. Tudi inflacija, ki je do sedaj predstavljala največjo težavo, se vztrajno znižuje. Če k temu dodamo še postopno oživitev gospodarske rasti pri naših glavnih trgovinskih partnerjih in veliko podporo Evropski uniji v Sloveniji, lahko ugotovimo, da bi le stežka našli bolj primeren trenutek za vključitev v ERM II. Mislim, da bi nam vsakršno odlašanje zgolj otežilo vstop v gospodarsko in denarno unijo ter sprejem evra.

Jasno, ne smemo se slepiti, da bo pot do tega cilja lahka in brez pasti. Z vstopom v ERM II se vsekakor zmanjšuje samostojnost vodenja monetarne politike Banke Slovenije. Zato bodo za izpolnjevanje Maastrichtskih kriterijev za vstop v ekonomsko in monetarno unijo in prevzem Evra veliko bolj odločilne druge ekonomske politike, kot sta plačna in fiskalna politika ter krepitev konkurečnosti gospodarskega menjalnega in nemenjalnega sektorja. Te politike so ključne za nadaljnje zniževanje inflacije, za obvladovanje javno finančnega primanjkljaja in posledično obvladovanja javnega dolga. Skupaj s konkurenčnim finančnim sektorjem, ki bo vplival na zmanjševanje razlik med domačimi in tujimi obrestnimi merami, bomo tako v polni meri delovali kot država denarne unije.

Druga pomembna prioriteta Slovenije pri njenem delovanju v strukturah EU bo izvajanje Lizbonske strategije.

Evropska unija si je na zasedanju Evropskega sveta marca 2000 v Lizboni zastavila cilj, da do leta 2010 postane "najbolj dinamično, konkurenčno in trajnostno na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo uživalo polno zaposlenost ter ekonomsko in socialno kohezijo."

V sklopu prednostnih nalog izvajanja Lizbonske strategije je zato posebna pozornost namenjena: prvič, koordinaciji evropskih politik, finančnim storitvam in obdavčenju, drugič, nadaljni krepitvi učinkovitosti notranjih trgov in ekonomskim reformam, tretjič, utrditvi socialne razsežnosti v razširjeni Uniji, in nenazadnje, zagotavljanju trajnostnega razvoja ter kohezijski politiki.

Dovolite mi, da v okviru razprave o izvajanju lizbonske strategije namenim nekaj več pozornosti vprašanju krepitve notranjega trga.

Čeprav je bil v preteklih letih narejen korak naprej pri dokončanju projekta vzpostavitve skupnega trga EU, mislim, da bo potrebno še precej naporov preden bomo zares lahko govorili o pravem notranjem trgu. Verjamem, da nas bodo prizadevanja za okrepljeno delovanje notranjega trga EU pripeljala precej bližje uresničitvi lizbonskih ciljev.

V tem okviru bo Slovenija po posameznih evropskih politikah:

• Večjo pozornost namenjala ustvarjanju podjetjem prijaznega okolja v smislu poenostavitve zakonskih in administrativnih določb ter izvajanju ocen vplivov v tistih industrijskih sektorjih, ki so ključnega pomena za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
• Pri notranjem trgu storitev bo Slovenija hkrati kot ostale članice EU, oblikovala dinamično in fleksibilno politiko ter mehanizme za spodbujanje razvoja novih storitev, predvsem tistih z visoko dodano vrednostjo (informacijsko-komunikacijske storitve, poslovne in finančne storitve).
• Pri raziskavah, znanju in inovacijah bo Slovenija izdelala Nacionalni raziskovalni in razvojni program, v katerem se mora med drugim izdelati program, kako povezati znanstveno in gospodarsko sfero ter določiti prioritetna področja raziskovanja. V Sloveniji je ob relativno razviti znanosti stopnja njenih povezav z gospodarstvom, pretoka in uporabe znanj nizka in Slovenija bi morala nadgrajevati znanstvene dosežke tako, da bi znanost poleg akademske odličnosti postala trdna opora gospodarstvu.
• Pri telekomunikacijah in informacijska družbi bo Slovenija intenzivno sodelovala pri akcijskem načrtu razvoja informacijske družbe eEvropa 2005
• Pri transportu si bomo prizadevali za realizacijo prednostnih projektov, ki so vključeni v novih Smernicah TransEuropean Network -Transport, saj bo to omogočilo črpanje EU sredstev za sofinanciranje prednostnih TEN-T projektov, kjer je Slovenija zastopana s projekti v sklopu V. koridorja. Slovenija bo posvetila posebno pozornost sprejemu direktive o obračunavanju vožnje težkih tovornih vozil za uporabo v posebne namene (t.i. direktiva o Evrovinjeti).
• Ker ima Slovenija majhne možnosti za visoko stopnjo samooskrbe z energijo in je energetika pomemben steber razvoja, je npr. pomembna prednostna naloga razprava o novem evropskem zakonodajnem paketu, ki obsega predlog uredbe o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in predlog direktive o ukrepih za zagotavljanje dobav električne energije in infrastrukturnih investicij.

Verjamem, da nas bo uresničevanje omenjenih ukrepov vodilo bližje k uresničitvi lizbonskih ciljev. Vendar pa mislim, da bomo zelo težko uresničevali cilje lizbonske strategije in izboljšali delovanje notranjega trga EU, če se ne bomo spopadli z nekaterimi obstoječimi ovirami, ki onemogočajo učinkovito delovanje notranjega trga in s tem zmanjšujejo konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Tako med drugim še vedno nismo prešli faze, ko bi lahko pravica do prostega zaposlovanja v drugih državah članicah unije, kot ena izmed temeljnih pravic članstva v Evropski uniji, postala realnost.

Evropa kot najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu bo terjala učinkovitejše in bolj fleksibilne trge delovne sile, z veliko več mobilnosti. To je področje, kjer Evropa objektivno zaostaja za ZDA. Evropski trgi delovne sile so zaradi kulturnih, socialnih, jezikovnih ovir že tako ali tako relativno neučinkoviti. Zato si moramo prizadevati, da odpravimo vsaj administrativne ovire prostemu pretoku delovne sile in da spodbudimo državljane k večji mobilnosti. Slovenija vsekakor razume skrbi članic EU, da bi vključitev delavcev novih članic v Unijo lahko povzročila motnje na njihovih trgih delovne sile. Prav tako se zavedamo, da so omejitve na trgu delovne sile za državljane novih članic pomembno prispevale k večji podpori in lažjemu sprejemanju širitve EU pri državljanih starih članic. Vprašanje je, če bi širitev potekala tako gladko kot je, če ne bi bilo dogovora o prehodnem obdobju za prosti pretok delovne sile.

Vendar pa se moramo vse članice Evropske unije zavedati nečesa: omejitve pri prostem pretoku delavne sile zmanjšujejo konkurenčnost naših podjetij. Zaradi omenjenih omejitev so na slabšem tako avstrijska kot slovenska podjetja ali pa podjetja iz katerekoli druge države članice. Evropa si je kot enega izmed ciljev Lizbonske strategije postavila zmanjšanje administrativnih ovir in regulatornega bremena za podjetja v Evropi. Ti ukrepi bi vsekakor izboljšali njihovo konkurenčnosti. Mislim, da je jasno, da omejitve glede zaposlovanja delavcev novih članic ne morejo biti pravi ukrep za dosego zastavljenih ciljev. Enostavno ne moremo evropskim podjetjem odrekati pravice, da poslujejo pod pogoji, ki niso optimalni. Poslovati pod optimalnimi pogoji pa med drugim vključuje tudi možnost zaposlovanja delovne sile, ki je glede na stroške najbolj učinkovita. Osebno sem prepričan, da se bodo strahovi pred resnimi težavami na trgih delovne sile izkazali kot pretirani in da bo prevladalo spoznanje, da prost pretok delovne sile lahko pomembno prispeva k učinkovitejšemu poslovanju evropskih podjetij . S tem spoznanjem bomo bližje uresničitvi ciljev Lizbonske strategije.

Tretja pomembna prednostna naloga Slovenije v evropskih zadevah bo v letu 2004 temeljita priprava in aktivno sodelovanje pri pogajanjih o naslednji finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2007 do 2013.

Finančna perspektiva pomeni dogovor o ključnih prednostnih nalogah in okvirih proračunskih odhodkov EU za večletna obdobja in tako predstavlja temeljni okvir za evropske politike v naslednjih letih.Zaradi pomena, ki ga ima finančna perspektiva za razvoj EU in odnosa držav članic do nje, bodo prihajajoča pogajanja predstavljala eno najpomembnejših področij slovenskega delovanja v EU v naslednjih dveh letih. Prav od uspešnega pogajanja glede NFP bo namreč odvisen tudi neto finančni položaj Slovenije nasproti evropskemu proračunu v obdobju, ki ga bo finančna perspektiva pokrivala Evropska komisija je tako v Februarju 2004 pripravila predlog razreza finančnih sredstev v obdobju 2007-2013, ki bo služil kot osnova za pogajanja med državami članicami.

Naj za konec namenim še nekaj besed četrti prednostni nalogi Slovenije v Evropski uniji, to je problematiki jugovzhodne Evrope oziroma, Zahodnega Balkana.

Zahodni Balkan še naprej ostaja ključna zunanjepolitična prioriteta Slovenije. Stabilnost te regije je namreč ključnega pomena tako za varnost države, kot za njen gospodarski razvoj. Zato nameravamo aktivno prispevati k oblikovanju politike Evropske unije do Zahodnega Balkana. Menimo, da lahko zaradi naših zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih vezi s to regijo pomembno prispevamo k oblikovanju enotnega evropskega pristopa do Zahodnega Balkana.

Iz izkušenj zadnje širitve lahko ugotovimo, da jasna evropska perspektiva lahko bistveno prispeva k notranji stabilizaciji države in prepričan sem, da bi jasna perspektiva približevanja Evropski uniji enako ugodno vplivala na stabilizacijo držav Zahodnega Balkana. V skladu s tem si bomo prizadevali za postopno integracijo držav zahodnega Balkana v EU. Hkrati pa mora biti jasno, da mora biti možnost morebitne vključitve držav Zahodnega Balkana v EU povezana z izpolnitvijo vseh zahtev in pogojev za članstvo v EU.

Povsod, kjer bo obstajal interes, bomo pripravljeni posredovati tudi svoje izkušnje iz procesa približevanja EU, pogajalskega procesa in priprav na članstvo v EU. Naj omenim, da je Slovenija dala pobudo za ustanovitev Centra za pomoč pri procesu približevanju EU. Center naj bi nudil strokovno in finančno pomoč državam Jugovzhodne Evrope pri njihovem vključevanju v Evropsko unijo in tako pomagal pospešiti njihovo pot v Evropsko unijo. Poleg tega Slovenija skupaj z Nizozemsko že sodeluje v dveh projektih tehnične pomoči na Hrvaškem. Letos pa začenjamo Twinning projekt z Makedonijo, ki naj bi pomagal Makedoniji pri izgradnji institucij in prilagajanju zakonodaje na področju notranjega trga.

Torej kot vidite nam nalog tudi po vstopu v Evropsko unijo ne bo zmanjkalo. Članstvo prinaša nove priložnosti tako za Slovenijo, kot za Avstrijo in seveda tudi za slovensko in avstrijsko Koroško. Verjamem, da bomo te priložnosti skupaj izkoristili in jih pretvorili v trajne prednosti.

Hvala za pozornost.