§ 1 Ime, sedež in področje delovanja društva

Društvo se imenuje "AACC Alpe-jadranski center za čezmejno sodelovanje".
Sedež društva je Celovec, deluje pa v celi Avstriji in v inozemstvu. Po potrebi lahko ustanavlja podružnice v drugih zveznih deželah.

§ 2 Namen društva

Delovanje društva je neprofitno.

Namen društva je pospeševanje čezmejnega in dobrososedskega sodelovanja v Evropi.

§ 3 Sredstva za dosego namena društva

Namen društva bo dosežen z aktivnostmi na naslednjih področjih:
-  Manjšine v srednji in vzhodni Evropi (v prvi vrsti vprašanja pravne ureditve medetničnih povezav z ozirom na razširitev Evropske Unije in ohranitev miru v srednji in vzhodni Evropi)
-  Meddržavna kooperacija in gospodarski razvoj (gospodarska kooperacija na državni in mednarodni ravni, geslo: "Benefit from Diversity")
- Izobraževanje in vzgoja k intenziviranju in izboljšanju meddržavne kooperacije
- Analiza oziroma razvoj novih oblik čezmejnega sodelovanja s pomočjo modernih tehnologih na področju informatike
- Splošna vprašanja razširitve Evropske unije proti vzhodu, prenos Know-how ter pomoč deželam kandidatkam na področju Alpe-jadran.

Organizacijska sredstva društva so:
- Vzpostavitev meddržavne mreže med javno-pravnimi ustanovami
- Raziskave (Monitoring, ustanovitev in upravljanje centra za izmenjavo izkušenj)
- Obdelovanje in oskrba projektov EU
- Svetovanje politikom (Consulting)
- Organizacija predavanj, seminarjev, diskusij in ekskurzij
- Izdaja znanstvenih publikacij
- Analize tržišča
- Dokumantacija
- Priprava izobraževalnih ponudb
- Izmenjava tehničnega Know-howa.

Za dosego društvenega namena so potrebna denarna sredstva, ki se bodo zbrala na sledeče načine:
- Članarina
- Subvencije in darila
- Izkupički iz projektov in prireditev
- Dohodki iz zbirk
- Prodaja lastnih publikacij
- Volila, dediščine in drugi prispevki.

Društvo je za dosego društvenega namena upravičeno ustanavljati kapitalske in osebne družbe trgovskega prava, se pri takih družbah udeleževati ali upravljati podjetja v okviru svojih ciljev.

§ 4 Članstvo

Člani društva so:
- redni član, ki polno sodelujejo v društvu,
- izredni člani, ki podpirajo društvo predvsem s plačevanjem višje članarine
- podporni člani lahko postanejo fizične in pravne osebe, predvsem občine in druge javne ustanove, ki podpirajo organiziranost društva s plačevanjem višje članarine in z znatnimi podporami
- častni člani, ki jih sprejme skupščina društva zaradi njihovih posebnih zaslug za društvo.

§ 5 Pridobitev članstva

Člani društva so lahko vse fizične in pravne osebe.

O sprejemu rednih, izrednih in podpornih članov odloča upravni odbor dokončno. Sprejem lahko odkloni brez navedbe vzrokov. Častne člane imenuje skupščina na predlog upravnega odbora.

§ 6 Prenehanje članstva

Članstvo preneha s smrtjo, pri pravnih osebah z izgubo statusa pravne osebe, s prostovoljnim izstopom ali z izbrisom.

Prostovoljni izstop je vselej možen; kdor želi izstopiti, mora to pismeno naznaniti upravnemu odboru, kar ga pa ne odvezuje obveznosti napram društvu do trenutka izstopa.

Člane, ki so s plačevanjem članarine v zaostanku več kot eno leto, upravni odbor lahko črta po trikratnem brezuspešnem opominu iz seznama članov. Obveznost do plačila zapadle članarine kljub temu ostane.

Upravni odbor sme izključiti člana iz društva, če grobo krši dolžnosti, ki jih ima po pravilih ali deluje škodljivo napram društvu. Proti izključitvi ima član v roku 2 tednov po dostavitvi pismenega sklepa o izključitvi pravico priziva na skupščino. Do odločitve skupščine mirujejo pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz članstva.

Zaradi razlogov, ki so navedeni v 4. odstavku, lahko skupščina na predlog upravnega odbora odvzame tudi častno članstvo.

§ 7 Pravice in dolžnosti članov

Vsi člani društva imajo pravico, da sodelujejo na skupščini in da stavijo predloge; pravico odločanja na skupščinah ter aktivno in pasivno volilno pravico pa imajo le častni in redni člani.

Člani imajo pravico, da jih na skupščinah informira upravni odbor o dejavnosti in finančnem poslovanju društva. Če desetina članov to z obrazložitvijo zahteva, je upravni odbor obvezan, da vsakega izmed teh članov pismeno informira tudi izven skupščine, in sicer v roku 4 tednov po pisnem zahtevku.

Člani so dolžni po svojih močeh podpirati interese društva in vsa dejanja opustiti, ki bi lahko ogrozila ugled in namen društva. Upoštevati morajo pravila društva in sklepe njegovih organov. Dolžni so točno plačevati pristopnino in članarino, ki jo sklene skupščina. Častni člani so oproščeni plačevanja članarine in pristojbin.

§ 8 Skupščina

Redna skupščina se skliče vsako četrto leto.

Izredna skupščina se skliče na podlagi sklepa upravnega odbora ali redne skupščine, ali pa na podlagi pismene zahteve vsaj ene tretine članov ali na zahtevo revizorjev. V prej navedenih slučajih mora biti sklicana skupščina najkasneje v 2 mesecih po dostavitvi pismene zahteve upravnemu odboru.

Pismena vabila na redne in izredne skupščine morajo biti vsem članom razposlana najmanj 2 tedna z navedbo kraja, časa in dnevnega reda. Skupščino skliče upravni odbor.

Predloge za dnevni red skupščine je treba predložiti upravnemu odboru vsaj 1 teden pred skupščino.

Veljavni sklepi z izjemo sklepanja o sklicu izredne skupščine, so možni le k točkam dnevnega reda.

Vsi člani se smejo udeležiti skupščine. Glasovalna in volilna pravica se ravna po § 7 pravil. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Prenos glasovalne pravice na drugega člana je dopusten, če se ga opolnomoči v pismeni obliki, vendar sme vsak član zastopati le dva druga člana. Pravne osebe zastopa opolnomočenec. Skupščina, ki se skliče skladno s pravili, je sklepčna neglede na število prisotnih članov z glasovalno pravico.

Praviloma se sklepa na skupščini z navadno večino glasov; pri enakem številu glasov odloča glas predsednika. Za spremembo pravil ter za razpust društva je potrebna kvalificirana večina treh četrtin oddanih veljavnih glasov.

Skupščino vodi predsednik. Če je predsednik zadržan, vodi skupščino tisti član upravnega odbora, ki ga pooblasti predsednik.

§ 9 Naloge skupščine

Skupščini so pridržane naslednje naloge:
- Sprejemanje in potrditev letnega in zaključnega računa,
- volitev in razrešitev članov »razširjenega odbora« ter revizorjev,
- določitev višine pristopnine in članarine,
- sklepanje o spremembi pravil in razpustu društva,
- posvetovanje in sklepanje o vseh predmetih, ki so na dnevnem redu.

§ 10 Upravni odbor

Upravni odbor sestoji najmanj iz:
- predsednika / predsednice
- finančnega referenta / finančne referentke
- generalnega tajnika / generalne tajnice

Ti člani upravnega odbora se izvolijo na ustanovni skupščini.

Skupščina lahko razširi upravni odbor. Člani upravnega odbora, ki jih skupščina izvoli po ustanovitvi, so v nadaljnem tekstu označeni kot "razširjeni upravni odbor".

Funkcijska doba »razširjenega upravnega odbora« znaša tri leta. Na vsak način traja do izvolitve novega razširjenega upravnega odbora. Nadaljna izvolitev članov upravnega odbora je dopustna.

Upravni odbor ima pravico v slučaju, da izpade član upravnega odbora, na njegovo mesto kooptirati drugega člana s pasivno volilno pravico, vendar mora to potrditi naslednja skupščina.

Upravni odbor skličeta predsednik ali generalni tajnik pismeno ali ustno.

Upravni odbor je sklepčen, če so bili povabljeni vsi člani in je navzoča vsaj polovica.

Upravni odbor sklepa z navadno večino. Pri enakem številu glasov odloča glas predsednika.

Upravnemu odboru predseduje predsednik, če je on zadržan pa generalni tajnik. Če je tudi ta zadržan, predseduje tisti član upravnega odbora, ki ga pooblasti predsednik.

Funkcija članov "razširjenega upravnega odbora" konča s smrtjo, s potekom funkcijske dobe, z razrešitvijo ali z odstopom.

Skupščina lako razreši posamezne člane »razširjenega upravnega odbora« med funkcijsko dobo z dvotretinsko večino zaradi obnašanja, ki škoduje društvu.

Člani upravnega odbora lahko vsak čas pismeno odstopijo. Pismeno odstopnico je treba nasloviti na upravni odbor, v slučaju pa, da odstopi ves upravni odbor, na skupščino. Odstop upravnega odbora velja šele po izvolitvi novega odbora.

§ 11 Delokrog upravnega odbora

Upravni odbor vodi društvo. Opravlja vse naloge, ki jih pravila ne razporedijo drugemu organu društva.

V njegov delokrog spadajo predvsem naslednje naloge:
- Predlaga proračun, pripravi letni in zaključni račun
- pripravi letni načrt in poročilo o delu
- pripravi in skliče redne in izredne skupščine
- upravlja premoženje društva
- sprejema, črta in izključuje člane
- sprejema in odpoveduje nameščence društva.

Upravni odbor lahko imenuje poslovodjo. Opravlja naloge, ki jih upravni odbor opiše v poslovniku.

Upravni odbor sklepa o ustanavljanju družb in o udeležbi pri družbah ter uveljavlja pravice družbenika, predvsem glasovalno pravico v družbah, v katerih je društvo udeleženo. Upravni odbor odloča o vsebinskem uveljavljanju glasovalne pravice v družbah, v katerih je društvo udeleženo, z navadno večino glasov.

§ 12 Posebne naloge posameznih članov upravnega odbora

Društvo predstavljajo navzven predsednik / predsednica, podpredsednik / podpredsednica, vkolikor ga/jo je izvolil/a skupščina in generalni sekretar.

Predsednik/predsednica vodi tekoče zadeve društva. Predseduje skupščini in sejam upravnega odbora. Če preti nevarnost zaradi odlašanja sme predsednik/predsednica odločati po lastni presoji tudi v zadevah, ki spadajo v delokrog skupščine ali upravnega odbora; kasneje jih mora potrditi pristojni organ društva.

§ 13 Revizorja

Skupščina izvoli 2 revizorja za funkcijsko obdobje upravnega odbora. Ponovna izvolitev je dopustna.

Revizorja kontrolirata tekoče poslovanje ter zaključni račun. Poročata skupščini o izidu revizije.

V ostalem smiselno veljajo za revizorja določila 2., 8., 9. in 10. odstavka § 10.

§ 14 Razsodišče

V vseh sporih iz društvenega razmerja odloča razsodišče.

Razsodišče sestoji iz 3 članov. Sestavi se tako, da vsaka stran spora javi v roku 2 tednov upravnemu odboru 1 rednega člana kot razsodnika. Oba razsodnika se sporazumeta na tretjega razsodnika kot predsednika razsodišča. Če se ne moreta zediniti odloča žreb.

Razsodišče odloča ob navzočnosti vseh članov z navadno večino. Odloča po najboljši vednosti in vesti. Razsodbe razsodišča so znotraj društva dokončne.

§ 15 Razpust društva

Prostovoljni razpust društva lahko soglasno sklenejo 3 ustanovni člani društva ali pa izredna skupščina, ki je bila sklicana v ta namen, z večino glasov, ki je določena v 7. odstavku § 8 pravil.

Zadnji upravni odbor mora prostovoljni razpust
- pismeno prijaviti društveni oblasti in
- objaviti razpust v časopisu, ki objavlja uradna obvestila.

V slučaju prostovoljnega razpusta, ali če odpade namen društva premoženje, ki bi bilo na razpolago, nikakor ne sme pripasti članom društva. Zadnji upravni odbor društva (likvidator) mora premoženje predati pravnemu subjektu, ki ga § 34 ff BAO priznava kot neprofitnega, dobrodelnega ali cerkvenega in ga je določila skupščina.