Bolgarski ministrski predsednik Boiko Borissow je Evropskemu parlamentu uradno predstavil program za bolgarsko EU-predsedovanje, ki ge je njegova država prevzela z začetkom tega leta. V tej povezavi je zahteval jasno bodočo perspektivo za vključitev držav zahodnega Balkana v EU. Prav z ozirom na varnostni položaj na zahodnem Balkanu, še posebej v povezavi z nevarnostjo terorizma in možnostjo za ilegalen prihod radikalnih islamistov in tujih borcev, si želi Borissow podporo Unije, preden bi bile balkanske države odvisne od pomoči Rusije, Kitajske ali Saudske Arabije. Od varnosti na Balkanu je po njegovem odvisna varnost vse Evrope.

V svoji reakciji na govor bolgarskega predsednika vlade je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker še enkrat poudaril cilj EU-pristopa držav zahodnega Balkana. Pristopi bodo možni le tedaj, ko bodo v teh državah sprovedene dogovorjene potrebne reforme. Pri tem je Juncker namenil posebno pozornost razrešitvi mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško ter zaključku debate o imenu med Makedonijo in Grčijo.

V ponedeljek, 11. decembra 2017, je AACC v svojih poslovnih prostorih v Celovcu izvedel redno skupščino, katere so se udeležili člani iz Avstrije in Slovenije.
Predsednik Bernard Sadovnik je v svojem poročilu izpostavil 4-letno uspešno delovanje centra, še posebej na področju čezmejnih projektov med Republiko Avstrijo in Slovenijo. Še posebej je AACC pomagal občinam iz Slovenije in Avstrije, ki so člani združenja pri uresničevanju komunalnih čezmejnih programov vseh vrst. Ravno tako je uspelo izvesti praznike češenj ne samo na Koroškem ampak tudi na Štajerskem in na Dunaju. Člani so pozdravili tudi uspešno izveden čezmejni projekt v okviru evropskih programov ter delovanje v prid krepitvi medkulturnega dialoga v deželi in v celotnem prostoru Alpe Jadran.

V prihodnje se bo AACC osredotočil kot kompetenčni center za Jugovzhodno Evropo na institucionalno sodelovanje regij in občin v tem prostoru. Temu primerno je Skupščina soglasno izvolila nov Upravni odbor, v katerem sta poleg bivšega ministra kantona Sarajevo oz. župana občine Sarajevo centar dr. Nedžada Ajdnadžića in generalne direktorice bosanskega podjetja Bekto Precise Enisa Bekto, še župana občine Brda Franc Mužič in tržne občine Vrba Ferdinand Vouk. Kot predsednik in njegov namestnik sta bila ponovno potrjena župan Bernard Sadovnik in bivši generalni direktor ORF-a Gerhard Weis. Generalni sekretar ostaja mag. Filip Warasch.

Aktualna situacija v državah Jugovzhodne Evrope

Konec novembra je Regionalni svet za kooperacijo ( RCC) objavil rezultate „Balkanskega barometra 2017“. Balkanski barometer je začel delovati leta 2015 in je bil tokrat izveden tretjič zapored. Pri njem gre za večregijske ankete v sedmih državah balkanskega območja - v Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Makedoniji, Črni gori, Srbiji in na Hrvaškem, sicer že članici EU.

Preverjali so tako stališča prebivalstva glede vladnih politik, javnih storitev kot tudi zakonskih ukrepov v smeri bodočega članstva v EU, glede učinkovitosti boja proti korupciji in nasprotovanja klimatskim spremembam.

Rezultati kažejo, da so ljudje preko svojih socialnih omrežjij močno zasidrani v svojih domačih državah, politiki pa - kot izvoru nestabilnosti - ne zaupajo kaj veliko. Kot dodaten problem se pojavlja visoka stopnja brezposelnosti , katere vzroka sta pogosto v nezadostni usposobljenosti in v predsodkih proti etničnim skupinam.

Zato ne preseneča, da je v Albaniji, Makedoniji in na Kosovu splošno stališče glede pristopa v EU večinoma pozitivno. Nasprotno pa prebivalci v Srbiji in v Bosni in Hercegovini niso prepričani, da bi članstvo v EU s seboj prineslo prednosti. Tudi hrvaško prebivalstvo kritično ocenjuje svoje članstvo v Uniji. Črnogorsko prebivalstvo pa glede prednosti oziroma slabosti članstva ni zavzelo jasnega stališča. V celoti je delež zagovornikov članstva v EU v balkanskih državah rahlo narastel. Vendar pa za zdaj še ni mogoče razbrati nobede jasne tendence o popolnem soglasju za pristop v EU.

Trenutno so v šestih državah na območju Schengena v veljavi obmejne kontrole, ki naj bi z ozirom na sedanjo situacijo potekale do 11. novembra 2017. Med navedene države sodijo Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska, Francija in Norveška, ki sicer ni članica EU. Teh šest držav je v okviru EU-Sveta za notranje zadeve v Luksemburgu v petek, 13. oktobra zahtevalo podaljšanje kontrol zaradi varnostnopolitičnih razlogov - namreč »pomankljive kontrole na EU-zunanjih mejah in zaradi porasta terorističnih groženj«.
Na avstrijski meji z Nemčijo je bilo po podatkih nemškega notranjega ministrstva med januarjem in avgustom 2017 registrirano več kot 11.242 nedovoljenih vstopov. V Avstriji kontrole potekajo na mejnih prehodih z Madžarsko in Slovenijo. Tozadevno je začela 13.oktobra 2017 delovati nova kontrolna točka na italijanski meji blizu Brenerskega jezera za tovorne vlake, ki prihajajo iz juga.

Po 12- letnem načrtovanju je bila na Koroškem vendarle postavljena nova vetrnica. Ob otvoritvi na prelazu Ploeckenpass so proslavili porast koroške vetrne električne zmogljivosti za 160 procentov. Nova vetrna elektrarna izstopa tudi zaradi svoje umetniške opremljenosti.

Prva vetrnica na Koroškem se vrti od leta 1997. Danes, 20 let kasneje, se je z začetkom obratovanja druge vetrnice zmogljivost vetrne energije povečala na 0,8 MW. Skupno proizvajata 2 vetrni elektrarni okoli 1,3 MW toka, kar zadostuje za okoli 700 gospodinjstev.

V istem času , ko so na Koroškem uspeli izdelati eno vetrno elektrarno, so v ostalih zveznih deželah postavili 700 vetrnic s skupno zmogljvostjo 2.000 MW.

Ob priliki otvoritve letošnjega pliberšekga „Jormaka“ s strani koroškega deželnega glavarja dr. Petra Kaiserja je bila pohvaljena tudi občina Goriška Brda, njen župan Franc Mužič, ki je prišel na sejem s številno delegacijo, pa je prejel priznanje za desetletno partnerstvo med občinama Brda in Pliberk.

Pliberški župan Stefan Visotschnig je izrazil zadovoljstvo, da sejem tekom let ni izgubil na vitalnosti. Na otvoritvi in na kasnejšem obhodu so bili s strani AACC prisotni tudi Bernard Sadovnik, Stefan Lesjak in Filip Warasch.

„Brda sem prvič obiskala pred dvajsetimi leti. Imajo dober koncept, občudujem pokrajino, tukaj se dobro počutim in zaradi tega rada vedno znova prihajam sem,“ je poudarila štajerska deželna svetnica za izobraževanje in družbo mag. Ursula Lackner ob obisku občina Brde, ki je bil pred kratkim. Z njo so bili še njeni najožji sodelavci in deželni direktor ORF Gerhard Draxler.
Župan občine Brda Franc Mužič, ki je v vili Vipolže skupaj z gospo Tino Novak Samec, direktorico Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport ter z direktorico občinske uprave gospo Anito Manfreda sprejel avstrijske goste, je izrazil prepričanje, da bo prav ta obisk našel prav poseben odziv in da se bodo povezave s Štajersko še bolj poglobile.
Goste sta na njihovem potovanju spremljala predsednik in generalni tajnik Alpsko-Jadranskega centra Bernard Sadovnik in Filip Warasch.

Fotografija: Delegacija pred oltarjem cerkve Svetega Križa (delo beljaške delavnice)

V petek , 23. junija 2017, se je z ambicioznim načrtom oglasila Evropska komisija. V okviru tako imenovanega investicijskega načrta za Evropo naj bi bilo na voljo 2,7 milijarde evrov za skupno 152 osrednjih prometnih projektov. Prizadevanja bodo usmerjena na obsežno modernizacijo železniških povezav, inovativen prometni management, uporabo alternativnih goriv in na podporo čezmejnim povezavam. V tem kontekstu je načrtovana tudi popolna izgradnja karavanškega tunela med Avstrijo in Slovenijo. Z evropsko iniciativo naj bi poleg tega nastala nova delovna mesta, in vzpostavljene naj bi bile tudi vzpodbude za gospodarsko dejavnost, je poudarila pristojna EU-komisarka Violeta Bulc.

Brda je 28. 6. 2017 obiskala nemška delegacija z nekdanjim predsednikom nemške zvezne republike Schleswig-Holstein Björnom Engholmom na čelu. Gre za visokega predstavnika nemške politike, ki je odigral pomembno vlogo tudi med osamosvajanjem Slovenije, saj se je kot predsednik nemške stranke Socialnih demokratov znotraj stranke odločil, da se Nemčija opredeli v prid slovenski osamosvojitvi.

Peterica nemških predstavnikov, katere sta spremljala predsednik Skupnosti koroških Slovencev Bernard Sadovnik in Filip Warasch, je v sklopu večdnevnega potepanja po avstrijski Koroški izrazila željo, da kot ljubitelji žlahtne kapljice, obiščejo tudi Brda. V Vili Vipolže so delegacijo sprejeli župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda in podžupana Goran Simčič ter Žarko Kodermac.

Brexit lahko pripelje do tega, da bo Velika Britanija v obdobju petih let izgubila skoraj polovico delovne sile iz EU, ki je trenutno tam zaposlena. Tako navaja študija svetovalnega podjetja Deloitte. Skupno bi lahko Veliko Britanijo zapustilo 1,2 milijona delavcev od skupaj 3,4 milijona migrantov, ki so trenutno zaposleni v Združenem kraljestvu.

To grozečo obsežno selitev delovne sile lahko prvenstveno pripišemo Brexitu. Velika Britanija sicer zaradi kulturne raznolikosti, možnosti za zaposlitev in življenjskega standarda velja za posebej privlačno novo domovino. Po navedbi podjetja Deloitte še zlasti visoko kvalificirana delovna sila razmišlja o odhodu iz Velike Britanije, zato bo tam potrebno investirati v obsežnejše izobraževanje delojemalcev in v avtomatizacijo.

Pred celovškim zmajem na Novem Trgu

Uslužbence Občine Brda in Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda so na študijski turi v Celovcu in po Avstrijski Koroški sprejeli predstavniki AACC v Celovcu.

Po zmagoslavju turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana na ustavnem referendumu, ki je bil 16. aprila 2017, se v evropskem parlamentu množijo glasovi, ki zagovarjajo prekinitev EU-pristopnih pogajanj s Turčijo. Prekinitev pogajanj naj bi bila po mnenju opazovalcev sprejeta že v okviru naslednjega rednega vrha Evropskega sveta, ko bo 22. in 23. junija 2017. Vendar je doslej uradno zahtevo med 28 državami članicami postavila le Avstrija. EU-politiki drugih držav članic imajo argumente proti, in sicer, da bi uradna prekinitev Turčijo še bolj oddaljila od Evrope in bi bile s tem proevropske sile v državi oslabljene.

Študija, ki so jo objavili v reviji Science-Magazin neodvisni znanstveniki, obravnava eno od posledic vzhodne razširitve EU leta 2004 za takratnih deset novih držav članic: tedaj so številni visokokvalificirani delavci sistematsko zapustili omenjene države v smeri Zahodne Evrope. Predvsem znanstveniki in drugi akademiki v prvi vrsti niso stremeli k čezmejnemu sodelovanju, ampak so takoj po pridružitvi k Uniji poskušali najti svojo bodočnost v etabliranih in renomiranih raziskovalnih središčih Zahodne Evrope. V tem smislu lahko integracijo novih članic ocenjujemo kot enosmerno cesto. Po mnenju Fabia Pammollija, profesorja ekonomije na Politehnični univerzi Milano, bi bilo napačno verjeti, da bi bilo mogoče sam odtok možganov v omenjenih državah zaustaviti z velikimi investicijami v infrastrukturo in raziskave. Poleg novih članic iz leta 2004 se z navedeno problematiko srečujejo tudi Romunija, Bolgarija in Hrvaška.

Nemška proizvodnja strojev se spet obrača proti Rusiji

Po neki študiji vsak drugi nemški proizvajalec strojev spet računa s povečanim obsegom naročil, kar zadeva prodajo v Rusijo.
Sicer je rusko gospodarstvo še vedno v krizi, ker nizka cena nafte, tečaj rublja in gospodarske sankcije silijo rusko vlado, da izvaja diverzifikacijo svojega gospodarstva. S tem ukrepom bodo profitirali tudi nemški in evropski proizvajalci strojev.
Medtem ko nemški proizvajalci še vedno čakajo na znaten porast poslov z Rusijo, so kitajski tekmeci že na pohodu. V preteklem letu je po nekaterih podatkih Kitajska izvozila v Rusijo za približno 4,9 milijarde evrov strojev in naprav in je tako prvič prehitele nemško tekmico.

Koroška in Slovenija bosta v prihodnosti nadalje krepila medsebojno sodelovanje na različnih področjih. To sta potrdila koroški deželni glavar Peter Kaiser in predsednik slovenskega deželnega zbora Milan Brglez na delovnem sestanku 3. aprila 2017, ki je bil na sedežu koroške deželne vlade.
Poleg aktualne teme omembe slovenske manjšine v novi koroški deželni ustavi je bila razprava tudi o problematiki jedrske elektrarne Krško, nalogah pri gibanju beguncev in o položaju nemško govorečih Staroavstrijcih v Sloveniji.
Pogovora so se udeležili tudi avstrijska veleposlanica v Sloveniji Sigrid Berka, veleposlanik Slovenije na Dunaju Andrej Rahten, predsednik deželnega zbora Reinhart Rohr in slovenski generalni konzul v Celovcu Milan Predan.

Otvoritvene govore 12. marca je spremljal optimizem, predstavljene so bile nove iniciative in strategije - s poudarkom na „slow food“ in regionalnosti.
Deželni glavar dr. Peter Kaiser je pozdravil razstavljalce iz vse Avstrije in sosednjih držav z večjezičnim „Dobrodošli“. Koroško smatra za naravno areno, ki skozi celo leto vabi na aktiven dopust in nabira točke s kulturnimi in kulinaričnimi doživetji. Pomembni sestavini gesla „Dobrodošli pri prijateljih“ pa naj bi bili tudi večjezičnost in odprtost, je še povedal deželni glavar.

S strani AACC se je otvoritve udeležil generalni tajnik mag. Filip Warasch.

Državna seketarka Muna Duzdar se je v torek, 06.03.2017, mudila na Koroškem. Med drugim se je tudi srečala s predsednikom AACC Bernardom Sadovnikom in deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem.
Tudi državna sekretarka je zagovornica medkulturnega dialoga in pospeševanja integracije in medetničnih odnosov, kot je to tudi vsebinska usmeritev delovanja in projektov AACC.

Nizozemsko železniško podjetje NS je ob koncu lanskega leta vse svoje električne vlake preuredilo na veter.
Prehod iz električne energije na oskrbo z energijo vetra je bil izveden leto dni pred načrtovanim rokom.

Pred dvema letoma sta podjetje NS in energijsko podjetje Eneco podpisali desetletno pogodbo, v kateri je bil dogovorjen popoln prehod na energijo vetra za pogon vlakov, in sicer do začetka leta 2018, poroča "orf.at" online. Ta cilj pa je bil zdaj dosežen že leto dni pred načrtovanim rokom. Že lani so železnice dosegle 75% delež eko energije, piše časopis "trends der zukunft" online. Letno je podjetje NS, ki vsak dan na 5500 povezavah prevaža približno 600.000 potnikov, porabilo okoli 1,2 milijarde KWh. Zmogljivost vetrnega kolesa pri enournem delovanju zadošča, da vlak prevozi razdaljo 200 kilometrov, se sklicuje "orf at" na podatke iz NS in Eneca. Obe podjetji si bosta v prihodnosti prizadevali, da bi porabo električne energije za vse prevožene kilometre do leta 2020 zmanjšali na eno tretjino porabe.

Ob jubileju 95. obletnice Gradiščanske in po 25 letih neodvisnosti Republike Slovenije so se srečali predstavniki obeh dežel v torek, 15.novembra, na skupni svečani prireditvi v Seehofu Rust, sedežu Vinske akademije Gradiščanske. Med številnimi gosti, ki jih je lahko pozdravil župan mag. Gerold Stagl, so bili tudi: portugalski veleposlanik, častni slovenski konzul dr. Peter Penkoff, predsednika deželnega zbora Christian Illedits in Rudolf Strommer, predsednik AACC in župan Bernard Sadovnik ter drugi predstavniki iz politike, gospodarstva in turizma. Na predhodnem bilateralnem pogovoru na temo »Marketing za regije«, ki sta se ga s strani Gradiščanske udeležila deželni glavar Hans Niessl in direktor deželnega urada mag. Ronald Reiter, s strani Republike Slovenije pa Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter dr. Andrej Rahten, slovenski veleposlanik, so bile obravnavane nadaljnje čezmejne kooperacije, še zlasti na področju turizma in vina. Podpis partnerske pogodbe med mestom Rust in slovenskim mestom Ljutomer glede skupnega turističnega trženja bele vinske sorte šipon naj bi pomenila uvod v sodelovanje.

Start-up in scale-up iniciativi Evropske komisije naj bi številnim inovativnim podjetjem v Evropi ponudili odlične možnosti, da postanejo vodilna v svetovnem merilu. Podpredsednik komisije, zadolžen za delovna mesta, rast, investicije in konkurenčnost, Jyrki Katainen, je povedal, da je treba za pospešitev rasti start-up podjetij odpraviti regulatorske prepreke. Nujen naj bi bil lažji pristop do fondov rizičnega kapitala in nujna tudi »druga možnost« za podjetnike, ki se nahajajo v težki finančni situaciji. Zato Evropska komisija in Evropska investicijska bančna skupina pripravljata rojstvo vseevropskega rizičnega krovnega kapitalskega sklada. Evropska komisija dela tudi na davčnih poenostavitvah. V zadnjih letih je Evropska komisija pripravila nekaj političnih iniciativ, od katerih so start-up podjetja profitirala, na primer zvezo kapitalnega trga, strategijo notranjega trga in digitalizacijo notranjega trga. S sedanjo iniciativo pa naj bi se soočili z največjimi ovirami za ustanovitev in rast podjetij v Evropi.

Srečanje v Sarajevu

Ob izvolitvi predstojnika občine Sarajevo center Nedžada Ajnadžiča, ki je tudi član Upravnega odbora AACC je potekalo srečanje predsednika AACC Bernarda Sadovnika s člani Upravnega odbora AACC Fikretem Mušicem (bivši premijer kantona Sarajevo) in z Mijotom Matanovičem (svetovalec namestnika ministra za zunanjo trgovino federalne vlade Bosne). Ob srečanju so se dogovorili za konkretno sodelovanje AACC z občino Sarajevo Center. Nadalje naj bo AACC odgovoren za mreženje med dejavniki Republike Avstrije in Bosne Hercegovine. Predsednik AACC je čestital novoizvoljenemu predstojniku občine Sarajevo Center ter nakazal možnosti poglobljenega sodelovanja, ki naj krepi tudi čimprejšnji pristop Bosne in Hercegovine k EU.

Komisija slovenskega parlamenta obiskala Koroško

Komisija državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu s predsednikom Ivanom Hršakom na čelu se je v petek, 14. 10. 2016, mudila na Koroškem. Po pogovoru v koroškem deželnem zboru so članice in člani komisije tudi obiskali dvojezično občino Globasnico. Tam so se srečali tudi s političnimi predstavniki slovenske narodne skupnosti in z županom ter predsednikom AACC in SKS Bernardom Sadovnikom. Ravnateljica Veronika Terbuch pa je gostom razložila pomembnost delovanja dvojezičnih ljudskih šol po dvojezičnih občinah. Predsednik AACC župan Bernard Sadovnik pa je izpostavil pomen čezmejnega sodelovanja za razvoj obmejne regije.
Delegacijo so še sestavljali poslanke Ljudmila Novak, Violeta Tomič, Marinka Levičar, Marija Bačič in sekretarka komisije Barbara Medved Špiletic ter veleposlanik dr. Andrej Rahten, generalni konzul Milan Predan in konzulka Jasna Goličič Bakovnik.

Letošnji praznik vina v Žitari vasi je pritegnil veliko množico obiskovalcev. Na čelu častnih gostov sta bila deželni glavar Peter Kaiser in predsednik deželnega zbora Rudi Schober.

V okviru sodelovanja med mestoma Dunaj in Ljubljano, sklenjenega že leta 1999, so v Ljubljani od 19. do 21. septembra 2016 potekali tako imenovani Dunajski dnevi s številnimi kulturnimi dogodki, gospodarskim forumom, predstavitvijo ekoloških projektov obeh mest, za konec pa so Sacherjevi slaščičarski mojstri navdušili Ljubljančane z največjo sacher torto na svetu, premera 3,5 m in težo 600 kgs. Župan Ljubljane je ob tej priliki za prihodnje leto že napovedal »povračilni« obisk Dunaja. Avstrijsko delegacijo je vodila dunajska podžupanja in mestna svetnica za finance ter gospodarsko politiko Renate Brauner.

Slovenskega dneva na beljaškem žegnanju so se tudi letos udeležili predstavniki AACC, ki je soprireditelj dogodka.

Obvezne registrske blagajne odvračajo društva od sodelovanja na Beljaškem žegnanju, ki bo od 31. julija do 7. avgusta. Odgovorni so zaskrbljeni, da bi lahko izostala tudi udeležba prostovljnih sodelavcev.
Letos bo za zabavo v centru mesta skrbelo 104 tradicionalnih in 28 glasbenih skupin z ljudsko glasbo. 240 stojnic bo postavljenih na 50.000 kvadratnih metrov velikem prizorišču.
Vsi, ki bodi imeli stojnico na cerkvenem dnevu, bodisi podjetniki ali društva, bodo morali poleg obvezne prijave vseh sodelavcev tokrat prvič imeti tudi registrsko blagajno.
V ponedeljek, 31. julija, bo na prireditvi slovenski dan. AACC bo tudi letos na razpolago Beljaškemu žegnanju.

Več kot 3.000 kg sladkih češenj, ki prihajajo iz Goriških Brd, so Brijci prodali v Beljaku, Celovcu in v Čepičah pri Globasnici. Praznik češenj prireja skupaj z občino Goriška Brda Alpsko-jadranski center za čezmejno sodelovanje.
Češnje so poleg čudovite pokrajine in odličnega vina in pršuta biser Goriških Brd. Tradicijo ponudbe briških češenj že v času monarhije je Alpsko-jadranski center (AACC), ki mu predseduje globaški župan Bernard Sadovnik, funkcijo generalnega sekretarja pa opravlja Filip Warasch, že pred leti poživil skupaj z občino Goriška Brda z županom ter Kugyjevim nagrajencem Francem Mužičem na čelu. Konkretno prirejajo praznik češenj v Beljaku, Celovcu in Globasnici. V Beljaku in Celovcu so letos v najkrajšem času prodali več kot 2.000 kg češenj, ostalo pa v Čepičah in še bi jih lahko prodali, če bi jih ne zmanjkalo. Vsakoletni praznik češenj je prav gotovo tudi velika pridobitev v smislu alpsko-jadranskega sodelovanja, predvsem pa je za Beljak, Celovec in Globasnico užitek v najpristnejšem pomenu besede.

Skupna študija Evropola in Interpola je ugotovila, da je v časih begunske krize tihotapstvo milijardni posel za teroristične skupine in za organizirani kriminal.
Po izračunih obeh navedenih organizacij so begunci tihotapcem na svoji poti v Evropo samo v preteklem letu plačali med 5 in 6 milijard ameriških dolarjev . Več kot 90% vseh migrantov je prišlo v Evropo s posredovanjem organiziranega kriminala proti plačilu zneska do 6.000 evrov po osebi. Domnevamo lahko, da tihotapljenje migrantov predstavlja mednarodni poslovni model, v katerem sodelujejo ljudje iz več kot 100 držav Evropske unije in izven nje. Mednarodne policijske oblasti opozarjajo, da upad begunskih številk ne pomeni avtomatsko tudi padec tihotapljenja ljudi. Predpostavljamo, da bo v prihodnosti spet prišlo do porasta števila migrantov, ki bodo želeli priti v Evropsko unijo. Trenutno samo v Libiji čaka več kot 800.000 ljudi na transport v Evropo.

Koroška deželna vlada je ob Dnevu Evrope, ki bo 8. maja, na svoji spletni strani objavila nekaj zanimivih podatkov o Koroški v Evropski uniji.
Od leta 2007 do 2013 je Koroška prejela iz naslova kmetijskih podpor 694,3 milijona evrov, za čezmejne projekte dodatno 23,8 milijona evrov, nato za podporo gospodarstvu 67,4 milijona evrov in še 20,5 milijona evrov za zaposlovanje in za boj proti revščini.
Pri navedenem gre za spodbude iz tako imenovanih »strukturnih skladov«, ki so bile s strani EU dane Avstriji kot sofinanciranje, in so bile potem le-te razdeljene na zvezne dežele, porabili pa so jih različni subjekti na Koroškem.
Celoten proračun EU (večletni finančni okvir z dne 2. 12. 2013) pa skupno znaša 908 milijard evrov.

Slovenska Bistrica: mednarodna konferenca o volilnih pravicah v EU

V Bistriškem gradu so te dni gostili mednarodno konferenco z naslovom »Volilne pravice od lokalne do evropske ravni – politična udeležba državljanov EU v izgradnji skupnosti«. Konference so se udeležili predstavniki 12 tujih delegacij iz devetih držav. Slovenska Bistrica namreč skupaj s 14 regijami, mesti in organizacijami civilne družbe iz desetih držav članic EU sodeluje pri projektu »Evropske regije razvijajo evropsko državljanstvo«, ki je sofinanciran v okviru evropskega programa Evropa za državljane. Osrednji del konference je bila okrogla miza, na kateri so se volilnih pravic na vseh ravneh dotaknili nekdanji minister, vodja slovenske delegacije Odbora regij Evropske unije v Bruslju in župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, Bernard Sadovnik, župan Občine Globasnica in predsednik Alpe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje v Celovcu in drugi ugledni strokovnjaki. Povezoval jo je politični analitik Božidar Novak. Uvodni predavanji sta pripadli ddr. Rudiju Rizmanu z Univerze v Ljubljani in Univerze v Bologni ter dr. Lenartu Škofu z Univerze na Primorskem. Dogajanje so spremljali tudi številni dijaki iz Srednje šole Slovenska Bistrica.

Veliki koroški umetnik Valentin Oman je od deželnega glavarja Petra Kaiserja in njegove namestnice Gaby Schaunig prejel Veliko zlato častno odlikovanje. Na podelitvi in slovesnem praznovanju so bili prisotni številni častni gostje, med njimi tudi Omanova soproga Elizabeta.
Valentin Oman je bil rojen 14. decembra 1935 v Sv. Štefanu pri Beljaku, maturiral je na Plešivici, študiral je na Dunajski univerzi in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Med njegova številna dela sodijo tudi umetniška ureditev Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu kot tudi stenske slike in Piranska križna pot v cerkvi na Plešivicu. Oman je med drugim častni doktor Univerze v Celovcu in dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).
Živi in ustvarja na Dunaju in v Bekštanju.

Strokovnjaki pričakujejo višje stroške in cene kot tudi zastoj v rasti. Študija Bertelsmannove ustanove je izračunala, da lahko za EU računamo z izgubami v višini 470 milijard evrov, konec Schengena pa bi imel tudi izven Evrope negativne gospodarske učinke.
„Ko se zapornice znotraj Evrope zopet spustijo, to nedvomno za šibko rast v Evropi predstavlja velik pritisk. Na koncu plačajo račun ljudje,“ poudarja Bertelsmannova ustanova. Izhodiščna točka za aktualne izračune so časovne izgube, ki bi nastajale zaradi kontrole osebnega prometa na mejah v okviru Evrope.
Stroški za plače bi porasli, zaloge v skladišču bi se morale povečati, prišlo bi do pritiska na cene. Tako pridemo do višjih cen, manjšega povpraševanja po dobrinah in zmanjšanja mednarodne konkurenčnosti. Investicije se krčijo in končno popusti tudi gospodarska rast.

Na slovesnosti 23. januarja 2016 ob 60-letnici ustanovitve Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil predsedniku ZSO dr. Marjanu Sturmu odlikovanje red za zasluge. Na slovesnosti so dr. Sturmu, ki organizaciji predseduje že 24 let, čestitali tudi minister dr. Josef Ostermayer, minister Gorazd Žmavc in deželni glavar dr. Peter Kaiser. Čestitkam Marjanu Sturmu, ki je tudi član upravnega odbora AACC, se pridružuje še Alpsko-jadranski center za čezmejno sodelovanje. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik AACC Bernard Sadovnik in podpredsednica SKS mag. Zalka Kuchling.

Pod tem naslovom bodo v koroški gorski vasi Fresach od 11. do 14.aprila 2016 potekali letošnji „Evropski tolerancni pogovori“.
Na otvoritvi pogovorov bodo poleg predsednika države prisotni tudi visoki predstavniki iz sveta politike, umetnosti in kulture. Okoli 50 raziskovalcev, literatov in umetnikov bo tako tudi letos v dialogu z domacim prebivalstvom in bodo razpravljali o tem , kaj premika vso Evropo.
Manfred Sauer, predsednik društva in superintendant evangelicanske cerkve na Koroškem ( na fotografija prvi iz desne strani), pricakuje od tolerancnih razgovorov vzpodbude, ki opogumljajo in prinašajo rešitve. „Pri tem so nam v oporo informacije, pojasnila in osebni dialog, dokazana sredstva, ki ublažijo predsodke“, tako pravi Mag. Sauer.

Na novoletni tiskovni konferenci dne 15.januarja 2016 je predsednik komisije Jean-Claude Juncker poudaril, da se bo EU komisija tudi v prihodnje osredotočila na rast in zaposlovanje kot na prioritetni nalogi. Prvi uspehi investicijske ofenzive so že opazni, 81.000 malih in srednje velikih podjetij je že profitiralo na osnovii iniciative. Juncker kritično gleda na pomanjkljivo sprovedbo trenutnih ukrepov za obvladovanje begunske krize, predvsem na še neizvedeno preselitev 160.000 beguncev.
Poleg tega poudarja, da je EU komisija odločena, da je zagotavljen prost pretok oseb in blaga v šengenskem prostoru. Trenutne, začasne obmejne kontrole za reguliranje toka beguncev med državami Evrope bodo EU stale do tri milijarde evrov.
Juncker računa tudi na soglasje glede reformnih predlogov o EU s strani Združenega kraljestva do konca letošnjega februarja.

Evropska komisija je v decembru 2015 vodila 47 postopkov proti svojim članicam zaradi kršenja pogodb, ki so sestavni del evropskega prava. Večina postopkv se nanaša na kršitve s področij finančne stabilnosti, migracij in notranjih zadev.
Proti Avstriji se vodita dve tožbi na Evropskem sodišču.
Ena glede nespoštovanja evropskih predpisov o javnih razpisih. Naročnik naj bi naročila za tiskanje uradnih dokumentov (potni listi, vozniška dovoljenja) oddal neposredno - brez razpisa - privatnemu podjetju „Österreichische Staatsdruckerei“. Druga obtožba pa se nanaša na EU predpise o vozniških dovoljenjih, Avstrija naj bi imenikom določenih vozniških dovoljenj za kamione in avtobuse izdala nepravilna dovoljenja.

Srečanje v Slovenskih Konjicah

Skoraj 100 občank in občanov občine Globasnica je v soboto, 7. decembra, na povabilo župana Slovenskih Konjic Mirana Gorinška obiskalo občino in tamkajšnjo tradicionalno martinovanje. Stike med Slovenskimi Konjicami je izpostavil predsednik AACC in župan globaške občine Bernard Sadovnik. Župana sta se dogovorila za nadaljnje konkretno sodelovanje obeh občin na vseh ravneh. Srečanja se je udeležil tudi državni poslanec Bojan Podkrajšek in nadžupnik Jože Vogrin.

Cilj je skupni turistični produkt

Na Jezerskem in v Preddvoru so se zbrali župani in ravnatelji ljudskih oz. osnovnih šol občin Globasnica, Sele, Železna Kapla, Jezersko, Preddvor, Tržič in Šenčur in se domenili za konkretno sodelovanje na vseh področjih. Ljudske šole se bodo že aprila naslednjega leta srečale v Šenčuru. Župani so se dogovorili, da izoblikujejo konkretno čezmejno sodelovanje tako, da bodo sestavili skupen prireditveni koledar, ki bo vsem občanom vseh občin na razpolago. Glavna prioriteta pa je sodelovanje na turističnem področju in sicer tako, da bi se izdelal skupen turističen projekt oz. produkt, tudi v zvezi s sofinanciranjem EU.

Koroška vladna koalicija predstavlja ustavno reformo. V novi ustavi bo prvič imensko zasidrana tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem. Reforma med drugim predvideva ukinitev proporcionalnega sistema. S tem bodo imele manjše stranke, ki bodo izvoljene v deželni zbor, več pravic.
To pomeni, da se bodo v bodoče lahko tvorile poljubne večine in ni nujno, da bodo najmočnejše stranke zastopane tudi v deželni vladi. Poimenovanju slovenske manjšine se je dolgo upirala ljudska stranka (ÖVP), svobodnjaki (FPÖ) pa slej ko prej nasprotujejo.
Zadnja ustavna reforma na Koroškem je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja; vladna koalicija (SPÖ, ÖVP in Zeleni) ima dvotretjinsko večino.

Kulturniki iz Brd v Kötschach-Mauthnu

Številni kulturniki (med njimi tudi očarljive mažoretke) iz občine Brda pod vodstvom župana Franca Mužiča so v lepem vremenu tudi letos popestrili vsakoletni praznik sira v Kötschach-Mauthenu. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi Filip Warasch iz AACC.

Malo državljanskega zavedanja glede EU spodbud na področju regionalne politike

Več kot ena tretjina EU državljanov živi in dela v obmejnih regijah. Pri odstranjevanju ovir na mejah in pri pospeševanju čezmejnega sodelovanja na področjih varnosti, prometa, gradbeništva, energije, zdravstva, izobraževanja in pri zagotavljanju delovnih mest ima evropsko teritorialno sodelovanje osrednjo vlogo. 10 milijard evrov bo investiranih v medregionalno sodelovanje v časovnem obdobju 2014-2020, od tega bo šlo približno dve tretjini na obmejna območja. Nedavno narejena Evrobarometer anketa na temo „Splošna prepoznavnost in dojemanje EU regionalne politike“ je pokazala, da se samo ena petina vseh državljanov zaveda, da so bila sredstva EU regionalne politike investirana na ta področja. Rezultati ankete kažejo, da bo moralo biti še veliko storjenega, da bo prišlo do okrepitve zavesti za Interreg programe.

Slovenski veleposlanik dr. Andrej Rahten je skupaj s predsednikom AACC Bernardom Sadovnikom in finančnim referentom AACC Stefanom Lesjakom obiskal župana občine Brda Franca Mužiča.

Na razgovoru v Brdih so se dogovorili, da bodo praznik češenj, ki ga prirejata zelo uspešno občina Brda in AACC že nekaj let na Koroškem, organizirali s pomočjo slovenskega veleposlaništva v letu 2016 tudi na Dunaju. Ob tej priliki bo občina Brda tudi poskrbela za posebno promocijo na sprejemu veleposlanika na Dunaju ob 25. letnici samostojnosti slovenske države. Pršut in vina iz Brd bosta popestrila jubilejni dogodek na Dunaju.

Slika (z leve): Stefan Lesjak (AACC), župan Franc Mužič, veleposlanik Franc Rahten, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec, predsednik AACC Bernard Sadovnik

Koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser se je 20. 7. 2015 na povabilo podpredsednika vlade in ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano republike Slovenije Dejana Židana mudil v Sloveniji. Govorila sta o krepitvi sodelovanja med Slovenijo in Koroško na različnih področjih, med drugim na področju izobraževanja in kmetijstva.
Da je bilo področje izobraževanja ena ključnih tem pogovorov potrjuje tudi to, da sta si Židan in Kaiser skupaj ogledala Biotehniški šolski center v Naklem.
Deželni glavar Kaiser je ob obisku šolski center pohvalil kot »zelo pozitivno presenečenje« in zatrdil, da »domov odhaja z zelo pozitivnimi vtisi«. Židan je kot primer krepitve sodelovanja s Koroško omenil področje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu.

Eurostat je podal informacijo, da je skupna poraba EU držav v lanskem letu znašala 6701 milijard Eur. To je skoraj ena polovica bruto domačega proizvoda (48,1%). Primerjalno z letom 2013 se je poraba zmanjšala za 0,5%.
Iz teh podatkov je razvidno, da je med drugim v letu 2013 odpadlo 40,2% izdatkov na sektor «socialna varnost«, 14,8% na sektor »zdravstveno varstvo« in 10,3% na sektor »izobraževanje«.
Tendenca za leto 2014 je sklep, da se je poraba v številnih evropskih državah zmanjšala, še posebej v Grčiji (10,7%) in v Sloveniji ( - 9,9%). Avstrija pa z 52,30% izkazuje rast 1, 4%.

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je v okviru občinskega praznika občine Brda podelila letošnjo Kugyjevo nagrado županu Brd Francu Mužiču za njegovo pionirsko delo na področju čezmejnega in regijskega sodelovanja v alpsko jadranskem prostoru.
Župan Mužič je že takoj po prvi izvolitvi za župana Brd začel navezovati stike z občinami na Hrvaškem, v Italiji in v Avstriji. Na Koroškem so Brda pobratena ali prijateljsko povezana s Pliberkom, Globasnico, Brežami, Velikovcem, pa tudi s Kötschach-Mauthenom, Beljakom in Celovcem.

Župan Franc Mužič je tudi član Upravnega odbora AACC, katerega članica je občina Brda že več kot deset let.
Franc Mužič je v pravem pomenu besede »Alpe-jadranec« in »Evropejec«, je ob vročitvi Kugyjeve nagrade poudaril predsednik Skupnosti Bernard Sadovnik.

Predsednik Evropskega parlamenta, Martin Schulz, je zaradi številnih predlogov za spremembe prestavil za 10. 6. 2015 napovedan dogovor glede čezatlantskega trgovinskega in investicijskega partnerstva med EU in ZDA (TTIP). Na naši spletni strani smo o tem sporazumu že poročali. Največjo sporno točko v pogovorih predstavlja investicijska arbitraža. Izdelanih je 116 predlogov za spremembe. Zaradi tega se bo Odbor za mednarodno trgovino Evropskega parlamenta o tej zadevi ponovno posvetoval. TTIP naj bi v Evropi dvignil rast in zaposlovanje in pospešil svetovno trgovino.